Handi Behrič, rojen 29. 07. 1960 v Mrceljih. Osnovno šolo sem obiskoval v Mengšu. Leta 1988 sem končal Srednjo grafično šolo v Ljubljani. Kasneje sem na tej šoli tudi poučeval. Bil sem aktivni član Likovnega društva Kamnik. Poleg slikarstva se od leta 1990 ukvarjam z računalniškim oblikovanjem v svojem podjetju ARTLINE d.o.o. v Mengšu. Od leta 1996 sem član Likovnega društva Mengeš. Preko društva sodelujem na tematskih razstavah Zveze likovnih društev Slovenije. Prejel sem eno Zlato paleto za grafiko in 9 certikatov za kakovost mojih slik ter več priznanj.
S svojimi deli sodelujem tudi v več humanitarnih akcijah, npr UMETNIKI ZA KARITAS.
Recenzije
Velika ljubezen do estetike, do likovnih izdelkov in navsezadnje do likovnega ustvarjanja je pripeljala Handija Behriča do stopnje, ko lahko govorimo o izjemno zanimivem likovnem ustvarjalcu. V domačem kraju se predstavlja z nekakšno pregledno razstavo, razdeljeno na tri dele: na klasično slikarsko opredeljeno izražanje, na grafiko in celo na računalniško podprto modeliranje likovno prečiščenih vsebin. V tem trojstvu se nam na poseben način kaže kompleksnost Behričeve ustvarjalne narave z vsemi, medsebojno prepletajočimi se vplivi in oplajanji.
V umetniških iskanjih tega trenutka, ki jih likovna kritika opredeljuje in ima za kot mavrični splet izumov v spektru izraznih možnosti za nadaljevanje moderne v postmoderno umetnost, je pri vsesplošni globalizaciji, ki odločujoče posega tudi v vizualno umetnost, mogoče prepoznati več raziskovalnih poskusov. Vprašanje je, kako klasično likovno govorico čim bolj modernizirati in približati možnostim, tega se lotevajo tako likovniki, kakor tudi drugi. Marsikje likovniki namensko obidejo klasične slikarske zakonitosti, ker jih ne obvladajo, in se zatekajo k neki navidezni modernistični pozi. Prava pot je nesporno v konkretnem preverjanju starega in pospešenemu iskanju novega. Prav takšno razmišljanje se spontano naseljuje tudi v likovno delo Handija Behriča, ki nas opozarja na poudarjeno risarsko slikarstvo.
V svojem delu izpričuje kakovostno selektivnost in programsko usmerjenost. Vseskozi se v igrivi risarski govorici dotika postimpresionističnega ozadja v obliki in barvi. V zadržanem koloritu gnete drapirano človeško telo. Niti snovnost kože ne tkanine ni v prvem planu svetlobne ali barvne označitve. Trdo grajena figura nas pritegne s celovitostjo telesne utvare, v pozi, ki ne skriva želja po odstopanju od anatomskih mogočih, preverjenih, utečenih živih gibov. Pri figuri je še poudarjena plastičnost, namensko poudarjena človeška ušesa na eni izmed ekološko usmerjenih slik, pri krajinah pa se srečujemo z izrazitejšo ploskovnostjo, s poploščevanjem globinskih planov. Skozi to slikarstvo se slikar prebija z vehamentno risarsko govorico, ki jo spontano spreminja, kot mu narekuje slikarski material in slikarski navdih. V akvarelih je liričen, v oljnih slikah natančnejši in vsebinsko bogatejši, toda risba kot osnovna govorica se vseskozi ohranja v vsem slikarskem opusu.
Še posebno pa se risba pokaže v njegovih grafikah, ki jih v glavnem ustvarja na kovinskih matricah. Večino razstavljenih grafik je odtisnjenih v rjavi barvi, pa naj gre za jedkanice, suhe igle, kaligrafije ali druge grafične tehnike. Vsebina grafik je podobno raznolika kot njegov slikarski opus, se pa pri tem vidi, da je imel izjemno dobre mentorje za grafiko, ki so mu omogočili hiter preskok od raziskovalnih poskusov do same grafične govorice. Ta je tudi na tej razstavi prepričljiva in izjemno zanimiva.
Zadnja likovna govorica, ki se ga je dotaknila, je računalniška grafika, in sicer na podlagi modulacije in deformacije klasičnega fotografskega zapisa. Ti poskusi so še dokaj redki, kajti ustvarjalec, kakršen je Handi Behrič, ki poklicno uporablja računalnik pri svojem delu, se tega v svojem likovnem jeziku izogiba. Tudi v nadaljevanju njegove likovne prakse lahko pričakujemo večje rezultate tam, kjer je rokopis prvi.Celotna razstava je nesporno potrditev velikega likovnega daru Handija Behriča, ki se dokazuje z neposrednostjo in veliko izpovednostjo.
Lojze Adamlje
Skupinske razstave:
1981 KRAGUJEVAC, Galerija Narodnega muzeja
1985 KAMNIK, Razstavišče Veronika
1986 KAMNIK, Razstavičše Veronika
1986 RADOMLJE, Galerija Repanšek
1987 KRANJ, Galerija Kranj
1988 TRŽIČ, Galerija Tržič
2000 RAZSTAVE po Sloveniji, ZLDS Zlata paleta
2000 DOMŽALE, Galerija Domžale, JSKD
2001 TRŽIČ, Galerija Ferda Mayerja, JSKD
2001 MENGEŠ, Kulturni dom Mengeš
2001 RAZSTAVE po Sloveniji, ZLDS Zlata paleta
2002 MENGEŠ, Kulturni dom Mengeš
2002 KRANJ, Cafe galerija Pungert
2002 IZOLA, Ex Tempore, mednarodni
2002-2010 RAZSTAVE po Sloveniji, ZLDS Zlata paleta
2002-2010 RAZSTAVE po Sloveniji, JSKD Sklad RS
Samostojne razstave:
1985 LJUBLJANA, Kulturni dom Španski borci
1985 MENGEŠ, Kulturni dom Mengeš
1985 KAMNIK, Dom upokojencev Kamnik
1986 MENGEŠ, Osnovna šola Mengeš
1986 KAMNIK, Občina Kamnik
1986 KAMNIK, Razstavišče Veronika
1986 RADOMLJE, Gostišče pri Vodnjaku
1987 LJUBLJANA, Srednja šola tiska in papirja
1988 KAMNIK, Razstavišče Veronika
2002 JESENICE, Razstavni salon Dolik
Nagrade:
2000 - 2010 PRIZNANJA za uvrstitve za izbirne razstave ZLDS Zlata paleta
2000 DOMŽALE, druga nagrada JSKD
2002 IZOLA, Ex Tempore, mednarodni 1. Nagrada občinstva
2002 -2010 1 Zlata paleta za grafiko, ZLDS
2002 -2010 9 Certikatov kakovosti za slike ZLDS
Zlata paleta
Zlata paleta za grafiko, ZLDS
Certifikati
9 certifikatov kakovosti za slike, ZLDS
